Za tiste, ki ne poznate pomena posebnih šol, je v vladni uredbi vlade Republike Indonezije št. 72 iz leta 1991 o posebnem izobraževanju pojasnjeno, da je specialno izobraževanje izobraževanje, ki je posebej organizirano za učence, ki imajo telesne in/ali duševne motnje. Medtem po knjigi Izobraževanje za otroke s posebnimi potrebami profesorja predšolskega izobraževanja s posebnimi potrebami, Yogyakarta State University, Suparno, izredne šole (SLB) so oblika izobraževanja za tiste, ki imajo težave pri spremljanju učnega procesa na splošno zaradi fizičnih, čustvenih ali duševnih socialnih motenj, vendar imajo potencialno posebno inteligenco in talent. Poudariti je treba, da se otrok lahko uči v SLB šoli, če ima težave pri sledenju učnemu procesu po običajnih učnih metodah.
Vrste izrednih šol
Vrste specialnih šol se razlikujejo glede na vrste motenj, ki jih imajo učenci. Tukaj je nekaj vrst SLB, ki jih morate poznati. 1. Posebna šola A (SLB A)
SLB A je izredna šola za otroke z motnjami vida. Zato mora biti učna metoda v tej šoli sposobna spodbujati učence k razumevanju predmeta. Učni mediji na šolah SLB A so praviloma v obliki knjig v brajici in magnetofona. 2. Posebna šola B (SLB B)
SLB B je šola, ki je namenjena otrokom z okvaro sluha, in sicer otrokom z motnjami sluha. V tej posebni šoli bodo otroke naučili komunicirati z branjem gibov ustnic. naučite se znakovnega jezika z uporabo rok (napovedan govor), in se učijo z uporabo pripomočkov skohlearni implantat). 3. Posebna šola C (SLB C)
SLB C je izredna šola, ki je namenjena otrokom z duševno zaostalostjo ali otrokom s podpovprečno inteligenco. To posebno šolo lahko obiskujejo tudi otroci, ki se ne morejo prilagajati okolju. Zato se bodo v tej šoli naučili, kako se razvijati in se družiti, saj se duševno zaostali otroci običajno težje družijo in se umikajo iz okolja. 4. Posebna šola D (SLB D)
SLB D je posebna šola za gibalno ovirane otroke, in sicer tiste, ki imajo pomanjkljivosti v okončinah. Poudarek izobraževanja na tej posebni šoli je razvoj potenciala vsakega otroka, da bodo učenci lahko samostojni in produktivni. 5. Posebna šola E (SLB E)
SLB E je izredna šolska izobrazba, ki je namenjena osebam z okvarami vida. Tunalaras je motnja, ovira ali vedenjska motnja, zaradi katere se otroci slabše prilagajajo, tako na družinsko okolje, šolo in okoliško skupnost. Otroci z okvaro sluha imajo motnje v čustvenem in socialnem razvoju ali oboje. Za razvoj potenciala duševno zaostalih otrok so potrebne posebne storitve in izobraževanje, da lahko merijo svoja čustva in opravljajo svoje socializacijske funkcije. 6. Posebna šola G (SLB G)
SLB G je šola, namenjena otrokom z več motnjami, in sicer tistim, ki imajo kombinacijo več motenj. Osebe z več motnjami so običajno manj sposobne komunicirati ali pa sploh ne komunicirajo. Motorični razvoj otrok z več motnjami je običajno zakasnjen. Zato otroci z več motnjami potrebujejo različne učne medije, da se lahko poveča občutek samostojnosti pri otrocih. Vsaka šola SLB ima različne prostore in učne metode, prilagojene posebnim potrebam svojih učencev. Glavni namen otrok s posebnimi potrebami, ki obiskujejo SLB, je, da se zdravijo glede na njihove talente, interese, sposobnosti in motnje. Tako lahko študentje in študentje pridobijo sposobnost samostojnosti in veščine, ki so koristne za njihovo prihodnje življenje. [[Povezan članek]] Kaj se poučuje v posebnih šolah?
Na izredni šoli bodo dijaki in dijaki deležni posebnega usmerjanja in rehabilitacije za motnjo, ki jo imajo. Ponujene smernice so pomoč študentom in študentom pri iskanju samega sebe, premagovanju težav, povezanih z njihovimi invalidnostmi, seznanjanju z okoljem in načrtovanju prihodnosti. Medtem je rehabilitacija prizadevanje za zagotavljanje medicinske, socialne in strokovne pomoči, da bi otroci lahko obiskovali izobraževanje. Medicinska rehabilitacija obsega proces zdravljenja in obnavljanja zdravja študentov ali študentov invalidov ter zagotavljanje pripomočkov ali nadomestkov telesa. Nazadnje socialna rehabilitacija vključuje zagotavljanje socialnega usmerjanja, na primer usmeritev za samoprilagoditev in osebni razvoj učencev. To rehabilitacijo običajno izvajajo splošni zdravniki, specialisti, logopedi, fizioterapevti, psihologi, medicinske sestre in socialni delavci.