Razumevanje 4 razlik v arterijah in venah v telesu, da se ne bi zmotili

Če je srce skladišče, potem so krvne žile avtomobili, ki dostavljajo blago v in iz skladišča. Obstaja avto, ki je zadolžen za pošiljanje blaga iz skladišča, obstaja tudi avto za vračilo blaga nazaj v skladišče. Tu je glavna razlika med arterijami in venami. Arterije in vene so krvne žile. Vendar se je izkazalo, da imata oba različne funkcije, ureditve, do nevarnosti motenj. Skupaj s kapilarami imajo arterije in žile zelo pomembno vlogo v procesu krvnega obtoka v telesu.

Pojasni razliko med arterijami in venami

Da ne boste bolj zmedeni, je tu razlaga razlike med arterijami in venami, ki jo morate poznati.

1. Razlike v delovanju arterij in ven

Prva razlika med arterijami in venami je v funkciji. Arterije so krvne žile, ki prenašajo s kisikom bogato kri od srca do tkiv po telesu. Medtem so žile zadolžene za vračanje krvi iz presnove, ki ne vsebuje več kisika, nazaj v srce.

2. Vene imajo zaklopke, arterije ne

Prisotnost ali odsotnost zaklopk je lahko tudi dejavnik pri razlikah med arterijami in venami. Vene imajo ventile ali "vrata", ki preprečujejo pretok krvi v napačno smer. Za razliko od ven arterije nimajo zaklopk, ker kri, ki teče skozi njih, teče samo v eno smer. Zaklopke, še posebej pomembne za žile na rokah in nogah. Žile so odgovorne za prenos krvi, ki ne vsebuje več kisika, nazaj v srce. Zaklopke delujejo tako, da "blokirajo pot", tako da se kri, ki je bila odnesena do srca, zaradi sile gravitacije ne vrne "dol" v druga tkiva in organe. Namesto tega arterije prenašajo s kisikom bogato kri od srca do preostalega telesa. Tako ni potrebe po pokrovu ali vratih za uravnavanje pretoka krvi v arterijah.

3. Različne vrste arterij in ven

Naslednja razlika med arterijami in venami je glede na vrsto. V človeškem telesu obstaja več vrst arterij in ven, in sicer:
  • Elastične arterije. Te arterije imajo debelo srednjo plast, tako da se lahko ustrezno razširijo kot odgovor na utripajoče srce.
  • Mišične arterije. Ta arterija je srednje velikosti in služi za črpanje krvi iz elastične arterije, ki se razporedi po njenih vejah.
  • arteriole. Ta vrsta je najmanjša arterija, ki služi za odvajanje krvi iz srca v kapilare.
  • pljučna arterija. Ta vrsta arterije prenaša kri iz srca v pljuča.
Medtem, za vene, tukaj so razlike med vsako vrsto.
  • globoke žile. Te žile se nahajajo med mišičnim tkivom.
  • Površinske žile. Ta vrsta vene se nahaja blizu površine kože.
  • Pljučna vena. Ta vena je odgovorna za prenašanje krvi, bogate s kisikom, iz pljuč v srce.
  • Sistemske vene. Ta vrsta je vena, ki se nahaja po vsem telesu, od vratu do nog. Ta vena je odgovorna za prenašanje krvi, ki ne vsebuje kisika, nazaj v srce.

4. Razvejanje arterij in ven

Zadnja razlika med arterijami in venami je v njihovi razvejanosti. Največja arterija se imenuje aorta. Iz aorte bo kri, bogata s kisikom, tekla po telesu skozi njene veje, ki se bodo še naprej krčile in zagotavljale vnos krvi in ​​kisika v različne organe in tkiva telesa. Za razliko od arterij vene nimajo veliko vej. Vena, ki prenaša deoksigenirano kri iz glave in rok v srce, se imenuje zgornja votla vena. Medtem se vena, ki prenaša kri brez kisika iz trebuha in nog, imenuje spodnja vena cava.

Motnje, ki se lahko pojavijo v arterijah in venah

Razlika med arterijami in venami je tudi v motnjah, ki jih lahko doletijo. Če se zdravje telesa ne vzdržuje pravilno, se učinek čuti v krvnih žilah in povzroči nepravilnosti v arterijah in venah. Spodaj je nekaj najpogostejših arterijskih bolezni.

• Ateroskleroza

Ateroskleroza je stanje, pri katerem se holesterol ali plak kopičijo na stenah krvnih žil. Kopičenje, ki se pojavi v srcu, možganih ali vratu, lahko sproži možgansko kap do srčnega infarkta.

• Arterijska tromboza

Arterijska tromboza je pravzaprav stanje, podobno zamašitvi krvnih žil. Ta blokada se lahko pojavi, ko se v krvni žili nenadoma tvori krvni strdek. To stanje lahko moti pretok krvi v druge organe, zato ga je treba takoj zdraviti.

• Srčni napad

Če se v arterijah, ki oskrbujejo srce s krvjo, nastane krvni strdek, lahko to stanje sproži srčni napad.

• Možganska kap

Možganska kap se lahko pojavi, ko je prekinjena oskrba možganov s krvjo. Prekinitev oskrbe s krvjo v možganih se lahko prekine, ko se v arteriji nenadoma pojavi krvni strdek, ki prenaša kri v možgane, ali pa se zgodi, ko arterija v možganih poči.

• Bolezen koronarnih arterij

Ateroskleroza, zaradi katere se arterije zožijo. Tako je moten tudi pretok krvi v srce. To stanje lahko sproži srčni napad. Nato se pogosto pojavljajo venske bolezni:

• globoka venska tromboza (DVT)

DVT ali globoko vensko trombozo povzroči krvni strdek v globoki veni in se običajno pojavi v nogah. Ti krvni strdki se lahko premaknejo celo v pljuča in povzročijo pljučno embolijo.

• Krčne žile

To stanje napada površinske žile, ki se nahajajo blizu površine kože. To stanje se lahko pojavi, ko so ventili v venah poškodovani, kar omogoča, da kri teče nazaj. Krčne žile se lahko pojavijo tudi zaradi oslabljenih žil.

• Površinski tromboflebitis

Če se površinske žile vnamejo in na tem območju nastanejo krvni strdki, se lahko pojavi ta motnja. Če gre strdek v globoke žile, pride do DVT.

• Kronična venska insuficienca

Ta motnja je pravzaprav podobna krčnim žilam. Vendar je običajno resnejša, saj jo spremljajo spremembe v teksturi kože in rane na koži.

Nasveti za ohranjanje zdravih krvnih žil

Potem ko ste izvedeli več o razliki med arterijami in venami, se zagotovo bolj zavedate pomena ohranjanja zdravih krvnih žil. Spodnji koraki vam lahko pomagajo ohraniti zdrave krvne žile.
  • Redno vadite, da izboljšate krvni obtok
  • Ohranite idealno telesno težo, da se izognete visokemu krvnemu tlaku, ki lahko poškoduje krvne žile
  • Ne sedite ali stojte v istem položaju predolgo
  • Ko sedite, ne prekrižajte nog predolgo
[[sorodni članki]] Zdrav življenjski slog ni dober le za ohranjanje zdravih krvnih žil, ampak tudi za splošno zdravje. Zato bi bilo lepo, če bi od zdaj naprej takoj spremenili svoj življenjski slog in postali bolj aktivni.