Ne samo pri uporabi ali zaužitju, več vrst zdravil lahko v telo vnesemo tudi z injekcijo ali intravensko injekcijo. Intra pomeni globoke in vene so krvne žile. Torej je intravenska injekcija postopek dajanja zdravila neposredno v veno. Ker je postopek precej zapleten, dajanje zdravil s to metodo običajno izvajajo le zdravstveni delavci. Kajti poleg ugibanja o lokaciji krvnih žil, kar ni enostavno, se je treba izogibati tudi morebitnim stranskim učinkom.
Kdaj je treba dati intravensko injekcijo?
Dajanje zdravil z intravensko injekcijo se običajno izvaja, ko se pojavijo naslednji pogoji.
1. Izredne razmere
Dajanje zdravil po intravenski liniji se pogosto izvaja bolnikom, ki morajo takoj prejeti zdravljenje, kot v spodnjih nujnih primerih:
- Srčni napad
- možganska kap
- Zastrupitev
- Hude alergije
V nujnih primerih se peroralnim zdravilom običajno izognemo, ker se zdravilo dolgo časa absorbira v krvni obtok. To upočasni nastanek zdravilnih lastnosti. Medtem, če se daje z injekcijo, bo zdravilo neposredno vstopilo v krvni obtok in hitro zagotovilo učinkovitost.
2. Droge se lahko uničijo v želodcu
Intravenske injekcije se izvajajo tudi za zagotovitev zdravil, ki ne bi bila učinkovita, če bi jih dajali peroralno. Nekatere vrste zdravil lahko uničijo encimi v želodcu ali drugih prebavnih traktih, tako da se njihova učinkovitost zmanjša.
3. Zdravilo je treba dajati postopoma
Nekatere vrste zdravil je treba dati več kot enkrat v stalnem odmerku. Zaradi lažjega dajanja in natančnega odmerjanja je torej možnost dajanje z intravensko injekcijo. To se običajno uporablja za bolnike, ki so nezavestni ali imajo težave pri jemanju peroralnih zdravil. Injiciranje zdravila bo opravljeno skozi IV cevko, ki jo je mogoče za nekaj časa povezati z veno.
4. Pacient je močno dehidriran
Ne samo zdravila, lahko se izvajajo tudi postopki intravenskega injiciranja za zagotovitev dodatne telesne tekočine. Ta korak se običajno izvaja za zdravljenje bolnikov, ki so močno dehidrirani. Ta tekočina se običajno imenuje infuzijska tekočina. Infuzijske tekočine, ki se uporabljajo za zdravljenje dehidracije, so sestavljene iz vode z malo dodanega sladkorja in soli kot telesnih elektrolitov.
Vrste intravenskih injekcij
Metode intravenskega injiciranja lahko na splošno razdelimo na dve vrsti, in sicer na standardno intravensko injekcijo in intravensko injekcijo s centralnim venskim katetrom.
1. Standardna intravenska injekcija
Standardna intravenska injekcija se običajno uporablja za kratkotrajno zdravljenje, in sicer z metodo intravenske injekcije in intravenske infuzije.
• Intravenska injekcija
Pri tej metodi se zdravilo daje samo v enem odmerku za vsako injekcijo. Običajno se ta metoda uporablja za dajanje anestezije pred operacijo, antihistaminikov pri hudih alergijskih reakcijah, cepiv ali drugih zdravil.
• Intravenska infuzija
Medtem pa je pri hospitaliziranih bolnikih, ki potrebujejo zaporedne odmerke zdravila, običajno prednostna metoda infuzije. Samo vrsto infuzije lahko razdelimo na dve vrsti, in sicer infuzijo s črpalko in infuzijo po kapljicah.
2. Intravenska injekcija z uporabo centralnega venskega katetra
Ta intravenska injekcija se uporablja za dolgotrajno zdravljenje, kot je kemoterapija ali hranjenje po sondi pri bolnikih, ki ne morejo jesti po običajni poti. Pri tej metodi se centralni venski kateter (CVC) vstavi v veno v predelu vratu, prsnega koša, roke ali dimelj. Ta kateter lahko hranite na mestu več tednov ali celo mesecev, odvisno od bolnikovega stanja. Sam CVC ima tri glavne vrste, kot sledi.
• Periferno vstavljen centralni kateter (PICC)
Pri metodi intravenskega injiciranja z uporabo PICC se dano zdravilo prenese v krvne žile v bližini srca. Ta naprava se običajno vstavi v veno, ki se nahaja v nadlakti.
• Tunelirani kateter
V tunelskem katetru je naprava nameščena v veno na vratu ali prsnem košu. S to metodo se dana zdravila lahko prenesejo neposredno v krvne žile srca.
• Implantirana vrata
Kot pove že ime, se implantirana vrata vsadijo ali vsadijo pod površino kože. Nato se zdravilo vstavi skozi napravo, ki nato teče v krvne žile. [[Povezan članek]]
Stranski učinki intravenske injekcije
Dajanje zdravil z metodo intravenskega injiciranja je na splošno varno. Vendar pa v nekaterih primerih obstajajo tveganja, na katera morate biti pozorni, kot so alergijske reakcije, okužbe, poškodbe krvnih žil in krvni strdki. Okužba se običajno pojavi na mestu injiciranja, če se uporabljeni instrument ali površina kože, ki jo je treba injicirati, prej ne sterilizira. Medtem se lahko hitro pojavijo tudi alergijske reakcije na zdravila, ki se dajejo z injekcijo. V hujših primerih lahko nekatera zdravila, ki se dajejo neposredno v veno, povzročijo nastanek krvnih strdkov. Ti strdki lahko blokirajo pretok krvi, tako da je tkivo s pomanjkanjem krvi v nevarnosti, da se poškoduje in povzroči različne nevarne bolezni.