Uporaba barvila za hrano je kot poliranje pobotati se na tvojem obrazu. Da, barvila lahko res polepšajo hrano ali pijačo ter vzbudijo brbončice, tako da vas bolj zanima poskusiti ta živila. V Indoneziji je uporaba barvil za živila strogo urejena s strani Ministrstva za zdravje in Agencije za nadzor hrane in zdravil (BPOM). Živilska barvila so v skladu s predpisi razvrščena na naravna in sintetična živilska barvila. Paziti morate na živila, ki so barvana za druge namene, kot so barvila za tekstil. Razlog je v tem, da je barvanje hrane s škodljivimi kemikalijami lahko škodljivo za vaše zdravje.
Naravna in sintetična barvila za živila
V skladu z BPOM so naravna barvila aditivi za živila, narejeni s postopkom ekstrakcije, izolacije ali derivatizacije (delne sinteze) iz rastlin, živali, mineralov ali drugih naravnih virov. Naravna barvila za živila so nedvomno najstarejše 'kozmetično' za živila, ker se uporabljajo že dolgo. Doslej je uporaba naravnih barvil za živila veljala tudi za varnejšo in ima minimalne stranske učinke. Nekatere vrste barvil, ki so razvrščene kot naravna, vsebujejo snovi, kot so:- Karoten (temno rdeča, rumena ali oranžna): To naravno barvilo za živila najdemo v sadju ali zelenjavi, ki je podobno obarvano, kot so korenje, sladki krompir in buča. Karoten je v maščobi topno barvilo, zaradi česar je dobro za barvanje različnih mlečnih izdelkov.
- Klorofil (zelen): To barvo najdemo v vseh zelenih rastlinah, vključno s špinačo in listi mete. Klorofil je pomemben vidik za rastline, ker se uporablja v procesu fotosinteze.
- Antocianini (vijolični in modri): Ta naravna barvila za živila se običajno pridobivajo iz sadja, kot so grozdje, borovnice in brusnice. To barvilo se lahko raztopi v vodi, zato ga je najbolje uporabiti za izdelavo agarja, brezalkoholna pijača, in sirup.