Štafetni tek: definicija, zgodovina, osnovne tehnike

Štafetni tek ali neprekinjeni tek je eden od tekaških športov v atletskem tekmovanju, ki se izvaja v ekipah in mora vsak tekač v ekipi premagati določeno razdaljo, preden vezno palico poda sotekmovalcu pred seboj. Ta postopek se bo večkrat ponovil, dokler zadnji tekmovalec v ekipi ne pride na cilj. Dirkalna palica, ki se uporablja v tem športu, je znana kot palica ali palica. Štafete običajno potekajo v dveh tekmah, in sicer 4x100 m in 4x400 m. Vendar pa je ta šport poleg teka na kratke proge mogoče tekmovati tudi na srednjih in dolgih progah, odvisno od organizatorja dirke. Vmesni razdalji za štafeto sta 4x800 m in 4x1500 m. Medtem ko se na dolgih razdaljah maratonska štafeta tekmuje na razdalji 42.195 km s 6 tekači na ekipo.

Zgodovina štafetnega teka

Menijo, da so štafetni tek prvi izvajali Azteki, Inki in Maji na območju današnje Mehike. To počnejo s tekom, da bi novico prenesli z enega kraja na drugega. Poleg tega zgodovina štafetnega teka beleži tudi Grke, ki so delali isto stvar, vendar z drugim namenom, in sicer kot obliko čaščenja prednikov in prenašanje svetiga ognja v nove kolonije. Iz te zgodbe izhaja tradicija štafete ali bakle olimpijskega ognja. Moderna štafeta je bila prvič izvedena leta 1912 med poletnimi olimpijskimi igrami v Stockholmu na Švedskem. Takrat sta se pomerili moški številki 4x100 m in 4x400 m. Nato se je leta 1928 prvič potegovalo 4x100 m za ženske, 4x400 m za ženske pa leta 1972.

Tehnika štafetnega teka

Ta tekaški šport se običajno začne s počepom. Ko pa prvi tekač začne zapuščati zvezdno linijo, je treba poleg hitrosti upoštevati še druge stvari, in sicer tehniko dajanja in sprejemanja palice ter postopek njene menjave. Sledi celotna tehnika štafetnega teka.

1. Tehnika premikanja palice

Sledi tehnika sprejemanja in dajanja palice, znana pri štafetnem teku:

• Tehnika premikanja palice z gledanjem (vizualno)

Tekač, ki prejme palico, to stori tako, da teče med obračanjem glave in gleda na palico, ki jo je dal prejšnji tekač. Sprejem palice na ta način se običajno izvaja pri številu 4 x 400 metrov.

• Tehnika premikanja palice z nevidenjem (nevizualno)

Tekač, ki prejme palico, to stori tako, da teče, ne da bi pogledal na palico, ki jo bo prejel. Način sprejemanja palice brez pogleda se običajno uporablja pri štafeti 4 x 100 metrov. Poleg tega lahko dajanje in prejemanje štafete razdelimo tudi glede na smer, v kateri je dana, na naslednji način:

• Tehnika dajanja in sprejemanja palic od spodaj

Ta tehnika se običajno izvaja, če tekač nosi palico v levi roki. Prejemnik se bo pripravil tako, da prevzame palico z dlanjo navzdol. Preden preda palico, jo bo tekač, ki nosi palico, zamahnil od zadaj naprej in jo dal od spodaj, v smeri, ki je obrnjena proti dlani prejemnika.

• Tehnika dajanja in sprejemanja palic od zgoraj

Pri tej tehniki bo dlan prejemnika obrnjena navzgor in dajalec palice položi palico v smeri, ki je obrnjena proti prejemnikovi dlani. Pri štafetnem teku se palice, ki jih nosimo z levo roko, sprejemajo tudi z levo roko in obratno.

2. Položaj tekača releja

Po poznavanju osnovne tehnike menjave palic v štafetnem teku morate zdaj razumeti tudi položaj tekačev med tekmo. Ker je tekaška steza na uradnih tekmah praviloma ovalna ali pravokotna s topimi konci, bodo štirje tekači v položaju, kot je naslednji.
  • 1. tekač na prvem štartnem območju s stezo v ovinku
  • 2. tekač v drugem štartnem prostoru z ravno črto
  • Tretji tekač na tretjem štartnem območju s stezo za vogalom
  • 4. tekač v četrtem startnem območju z ravno črto in konča na ciljni črti.
Vsak tekač bo prevozil enako razdaljo. Medtem pa v štafeti, ki poteka na avtocesti, tudi maratonski štafeti, vsak tekač premaga drugačno razdaljo, in sicer:
  • Prvi tekač: 5 km
  • Drugi tekač: 10 km
  • Tretji tekač: 5 km
  • Četrti tekač: 10 km
  • Peti tekač: 5 km
  • Šesti tekač: 7.195 km
Preberite tudi:Spoznavanje Sprint Tek Tek na kratke razdalje

Pravila štafete

Tukaj je nekaj pravil v štafetnih tekmah, ki jih je treba upoštevati.

• Pravila za menjavo palic

Zamenjavo palic je treba opraviti v predvidenem območju menjave. Dolžina cone je 20 metrov s širino 1,20 metra. Če se odvija štafeta 4x100 m, je območje menjave palice daljše, ker je dodatnih 10 metrov predzone. Predcona je območje, kjer tekači naberejo hitrost, medtem ko čakajo, da tekači zadaj predajo štafeto.

• Položaj tekača

Med tekmo vsak tekač ne sme zapustiti svojih stez, čeprav je končal s predajo štafete naslednjemu. Če med prehodom palica pade, jo mora dvigniti tekač, ki jo je spustil. Pri štafetnem teku mora prvi tekač teči po svojih pasovih do prvega ovinka. Medtem lahko drugi tekač vstopi na notranjo progo, nato tretji in četrti tekač čakata v previjalnem prostoru zaporedno glede na prihod tekačev iz ene ekipe.

Diskvalifikacija v štafeti

V štafetni dirki obstaja več stvari, ki lahko povzročijo, da je igralec diskvalificiran, kot so:
  • Manjka palica ali palica
  • Dajanje in sprejemanje štafete ni v skladu s pravili
  • Več kot enkrat naredil napako pri zagonu
  • Znebiti se nasprotnika na nešporten način
  • Preprečevanje nasprotnika pri prehitevanju med tekom
  • Na splošno ne upoštevate pravil igre
[[Povezan članek]]

Objekti in infrastruktura za relejno vožnjo

Za izvedbo štafetnega teka so potrebni objekti in infrastruktura pravzaprav preprosti. Tukaj je tisto, kar morate pripraviti. • Tekaški copati in tekaška oblačila

• Tekaška steza ali steza

• Palica alias palica z naslednjimi značilnostmi in velikostmi:

  • Palice iz lesa ali kovine
  • Cilindrična
  • Dolžina 28-30 cm
  • Obseg cilindra 12-30 cm
  • Teža ne več kot 50 gramov
Štafeta je šport, ki ne zahteva le hitrosti, ampak tudi natančnost pri menjavi palic. Nenehni tek je poleg telesne vadbe sposoben trenirati tudi sodelovanje med člani ekipe.