Krvožilni sistem je sestavljen iz srca in krvnih žil. Srce bo črpalo kri, medtem ko bodo krvne žile dovajale kri v in iz srca. Krv, ki kroži, bo prešla skozi celotno telo in prenašala kisik, hranila in hormone, ki jih bodo absorbirale telesne celice. Kri bo prenašala tudi odpadne snovi (kot je ogljikov dioksid), ki jih je treba odstraniti iz telesa. Vsaka krvna žila prenaša kri samo v eno smer. Na primer arterije, ki odvajajo kri iz srca, in žile, ki odvajajo kri nazaj v srce.
Funkcija srca v cirkulacijskem sistemu
Za srce lahko rečemo, da deluje kot črpalka. Ta organ utripa od 60 do 100-krat na minuto. Z vsakim utripom srce črpa kri, da teče po telesu, da prinese kisik in hranila v vsako celico telesa. Po dostavi kisika se bo kri vrnila v srce. Srce nato črpa kri v pljuča, da ponovno pobere kisik. Takšni cikli se dogajajo vedno znova skozi naše življenje. Kako deluje cirkulacijski sistem?
Človeški obtočni sistem je dvojni obtočni sistem, sestavljen iz pljučnega in sistemskega krvnega obtoka. 1. Majhen krvni obtok (pljučni)
Pljučni obtok je kratka cirkulacija, v kateri se kri transportira v pljuča in nato teče nazaj v srce. Srce nato pošilja kri v pljuča skozi veliko arterijo, imenovano pljučna arterija. V pljučih bo kri pobrala kisik, pridobljen z dihanjem, in sprostila ogljikov dioksid. Krv, nasičena s kisikom, bo nato skozi pljučne žile stekla nazaj v srce. 2. Velik krvni obtok (sistemski)
Kri, ki teče v srce iz pljuč, že vsebuje kisik, ki nato kroži po telesu. Srce bo črpalo to oksigenirano kri ven in skozi veliko arterijo, imenovano aorta. Aorta je največja krvna žila v telesu, ki ima veje. Poleg pretakanja krvi v vse dele telesa veje teh žil odvajajo kri tudi v srčne mišice. Čim dlje od aorte, se bo velikost vej krvnih žil zmanjšala. V vsakem delu našega telesa je mreža finih krvnih žil, imenovanih kapilare. Te kapilare povezujejo najmanjše veje arterij z najmanjšimi vejami ven. [[sorodni članek]] Kapilare imajo zelo tanke stene. Skozi to steno se kisik in hranila dovajajo telesnim celicam, odpadne snovi, kot je ogljikov dioksid, pa vstopajo v kri. Po dostavi kisika in hranil ter odvzemu odpadnih produktov iz telesnih celic bodo kapilare odvajale kri skozi majhne žile v srce. Bližje srcu, večja je velikost žil. Zaklopke v krvnih žilah nadzorujejo pretok krvi v pravo smer in ne v obratno smer. Dve glavni zaklopki, ki vodita do srca, sta zgornja votla vena na vrhu srca in spodnja votla vena na dnu srca. Po ponovnem vstopu v srce bo kri prešla skozi pljučni obtok, da bi pobrala kisik in odstranila ogljikov dioksid v pljučih. Težave s krvnimi organi
Dejavniki starosti, spola, genetike in življenjskega sloga lahko povzročijo težave v organih krvnega obtoka, in sicer v srcu in krvnih žilah. Nekatere zdravstvene težave, ki se pogosto pojavljajo v cirkulacijskem sistemu, vključujejo: 1. Visok krvni tlak ali hipertenzija
Krvni tlak je merilo moči srca pri črpanju krvi po telesu skozi arterije. Ko ima oseba visok krvni tlak, to pomeni, da je sila, ki jo srce uporablja za črpanje krvi, večja, kot bi morala biti. To stanje lahko povzroči poškodbe srca, možgansko kap in bolezni ledvic. 2. Ateroskleroza
Ateroskleroza je motnja v obliki otrdelosti arterij. Ta pogoj se pojavi, ko se na stenah arterij nabere preveč oblog iz holesterola, maščobe in kalcija. Posledično se pojavi blokada krvnih žil. 3. Srčni napad
Srčni infarkt se pojavi, ko srčna mišica izgubi oskrbo s krvjo in je poškodovana. Stanje, ki povzroča srčni infarkt, je na splošno blokada krvnih žil. 4. Srčno popuščanje
Srčno popuščanje se pojavi, ko srčne mišice oslabijo ali so poškodovane. Posledično srce ne more več črpati krvi z zadostnim volumnom po telesu. Srčno popuščanje je lahko posledica srčnega infarkta ali koronarne arterijske bolezni, bolj znane kot koronarna srčna bolezen. 5. Možganska kap
Možganska kap se pojavi, ko krvni strdek blokira arterijo v možganih. Lahko je tudi zato, ker je krvni tlak previsok, kar povzroči pokanje krvnih žil v možganih. Oba dogodka povzročita, da možgani ne dobijo oskrbe s krvjo in kisikom, tako da so možganske celice poškodovane. 6. Anevrizma trebušne aorte
Anevrizma trebušne aorte je stanje, pri katerem se oslabljeni del stene aorte izboči. Največje krvne žile v telesu prenašajo kri v trebuh, medenico in noge. Če ta tanka izboklina povzroči pokanje aortne stene, bo prišlo do močne krvavitve, ki je lahko smrtno nevarna. 7. Bolezen perifernih arterij
Bolezen perifernih arterij je kopičenje oblog, ki se pojavijo na stenah krvnih žil okončin, običajno v nogah. Stanje bo povzročilo zmanjšan pretok krvi v noge. Zdravstvene težave v cirkulacijskem sistemu lahko preprečimo z zdravim in uravnoteženim načinom življenja. Začnite z redno vadbo, povečajte porabo zelenjave in sadja, se izogibajte živilom z visoko vsebnostjo maščob in soli ter opravljajte redne zdravstvene preglede. Če že imate zdravstveno stanje (na primer hipertenzijo ali visoke ravni holesterola), se posvetujte z zdravnikom, da obvladate svoje zdravstvene težave. S tem se lahko izognemo morebitnim neželenim zapletom.