Psihologija razvoja otroka je ena najbolj preučenih vej psihologije. Ta veja psihologije se osredotoča na vedenje in način razmišljanja otrok, od takrat, ko so še v maternici, do odraščanja. Očitno razvojna psihologija v zgodnjem otroštvu ne razpravlja le o otrokovi telesni rasti, temveč tudi o njihovem duševnem, čustvenem in socialnem razvoju. Zato je za vas kot starša pomembno, da to razumete. 
V zlati dobi otroci doživijo najboljši razvoj. Obstaja pet področij psihologije zgodnjega otroškega razvoja, ki jih morajo starši razumeti, da bi spremljali rast in razvoj svojih otrok v tej zlati dobi. Pet področij je razvoj, dosežki, vedenje, čustva in socializacija. 
Obstajajo otroci, ki imajo težave z obvladovanjem svojih čustev. Za nekatere otroke je lahko obvladovanje čustev zelo težko. Še posebej za otroke, ki so temperamentni. Otroški psiholog vam lahko pomaga pri soočanju s čustvi vašega malčka, tako da ugotovi, zakaj. Nato bo psiholog iskal strategije in pomagal otroku pri sprejemanju občutkov in razumevanju povezave s svojim vedenjem. Težave z vedenjem v tej starosti so lahko začasne in so običajno povezane s stresnimi situacijami. To imenujemo rojstvo brata in sestre, ločitev staršev ali smrt družinskega člana. Poleg tega so lahko vedenjske težave v obliki agresivnih, destruktivnih, sovražnih dejanj, ki niso primerna njihovi starosti. Pogoste motnje motečega vedenja vključujejo opozicijska kljubovalna motnja (ČUDEN), motnja vedenja (CD), pa tudi Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Vse tri motnje povzročajo podobne simptome in lahko povzročijo motnje razpoloženja in čustvene težave.
5 področij zgodnje otroške razvojne psihologije
Psihologija zgodnjega otroškega razvoja obravnava duševni, vedenjski in telesni razvoj otrok v starosti 0-8 let. Tudi zgodnje otroštvo v tem obdobju doživlja zlato dobo oziroma zlato dobo. Zakaj se imenuje zlata doba? Starost od 0 do 8 let velja za zlato dobo otrok, saj se v tem obdobju Malček najbolje razvija, tako fizično kot psihično.
V zlati dobi otroci doživijo najboljši razvoj. Obstaja pet področij psihologije zgodnjega otroškega razvoja, ki jih morajo starši razumeti, da bi spremljali rast in razvoj svojih otrok v tej zlati dobi. Pet področij je razvoj, dosežki, vedenje, čustva in socializacija. 1. Napredek
V psihologiji zgodnjega otroškega razvoja obstajajo trije vidiki, ki so vključeni v razvoj Malčka, in sicer telesni, kognitivni (intelektualni) razvoj ter socialni in čustveni. Tukaj je razlaga.telesni razvoj:
Ta razvoj se nanaša na spremembe, ki se pojavijo v otrokovem telesu. Običajno se spremembe dogajajo na stabilen in predvidljiv način. Telesni razvoj pri tem otroku vključuje tudi grobe in fine motorične sposobnosti.Kognitivni (intelektualni) razvoj:
Otroški kognitivni razvoj je proces pridobivanja znanja, vključno z jezikom, domišljijo, sklepanjem in miselnimi vzorci.Socialni in čustveni razvoj:
Ta razvoj je pogosto povezan z nagnjenostjo otrok k dejavnostim v skupinah, kot je igranje s svojimi vrstniki.Tovrstna dejavnost je del družbenega razvoja vašega malčka. Medtem pa njegov čustveni razvoj vključuje občutke, ki jih ima otrok in kako jih izraziti.
Strah, zaupanje, ponos, humor, samozavest, celo prijateljstvo so del socialno-čustvenega razvoja.
2. Dosežki
Dosežki ali mejniki so pomembni vidiki za oceno številnih razvoja v zgodnjem otroštvu. Na primer, ko otrok ne more hoditi, ko je star 18 mesecev, bi morali biti starši nanj previdni. Obstajajo štiri kategorije otrokovih razvojnih dosežkov, in sicer telesni, kognitivni (miselni), socialni in čustveni dosežki ter komunikacijski in jezikovni.- Fizični dosežki: vključno z razvojem finih motoričnih sposobnosti in grobe motorike
- Kognitivni (miselni) dosežek: sposobnost otrok razmišljanja, učenja in reševanja problemov
- Socialni in čustveni dosežki: sposobnost otrok izražanja čustev in izvajanja socialnih interakcij
- Komunikacijski in jezikovni dosežki: razvoj komunikacijskih veščin, verbalnih in neverbalnih
3. Obnašanje
Vsak otrok se zna obnašati poredno, uporno in občasno pokazati impulzivno vedenje. Konflikt med vami kot staršem in vašim malčkom je končno neizogiben, od starosti dveh let, pa vse do najstnika, ki želi najti svojo identiteto in početi nove stvari. To vedenje je normalno in je del procesa zorenja. Vendar pa je nekaj otrok z vedenjem, ki ga je težko nadzorovati. V tem stanju staršem svetujemo, da poiščejo pomoč pri psihologu. Otroški psihologi lahko ugotovijo osnovni vzrok otrokovega vedenja, ki je izven norme za vedenje otrok njegove starosti. Na primer motnje možganov, genetika, težave s prehrano, družinske razmere in stres. Nato vam bo otroški psiholog pomagal rešiti zadevno težavo.4. Čustva
Otrokov čustveni razvoj vključuje njihovo sposobnost učenja čustev in občutkov. Razumevanje razlogov za določena čustva ali občutke lahko otrokom pomaga obvladati jih. Ta zapleten proces se začne v otroštvu in se bo nadaljeval, dokler otrok ne odraste. Prva čustva, ki se lahko pojavijo pri dojenčkih, so veselje, jeza, žalost in strah. Poleg tega lahko otrok s starostjo prepozna in izrazi sram, presenečenje, veselje, ponos in celo izraža empatijo. Stvari, ki sprožijo otrokov čustveni odziv, se lahko spremenijo. Podobno tudi z načinom, kako to upravljajo otroci.
Obstajajo otroci, ki imajo težave z obvladovanjem svojih čustev. Za nekatere otroke je lahko obvladovanje čustev zelo težko. Še posebej za otroke, ki so temperamentni. Otroški psiholog vam lahko pomaga pri soočanju s čustvi vašega malčka, tako da ugotovi, zakaj. Nato bo psiholog iskal strategije in pomagal otroku pri sprejemanju občutkov in razumevanju povezave s svojim vedenjem. Težave z vedenjem v tej starosti so lahko začasne in so običajno povezane s stresnimi situacijami. To imenujemo rojstvo brata in sestre, ločitev staršev ali smrt družinskega člana. Poleg tega so lahko vedenjske težave v obliki agresivnih, destruktivnih, sovražnih dejanj, ki niso primerna njihovi starosti. Pogoste motnje motečega vedenja vključujejo opozicijska kljubovalna motnja (ČUDEN), motnja vedenja (CD), pa tudi Motnje pozornosti s hiperaktivnostjo (ADHD). Vse tri motnje povzročajo podobne simptome in lahko povzročijo motnje razpoloženja in čustvene težave. 5. Socializacija
Socialni razvoj je tesno povezan s čustvenim razvojem. Sposobnost druženja omogoča otrokom pozitivne dejavnosti skupaj z družino, učitelji in šolskimi prijatelji ter sosedi. Ta proces se nadaljuje in otrokova zgodnja starost postane pomembno obdobje za socializacijo. Eden izmed odnosov in najpomembnejši za zagotavljanje dobre izkušnje otrokom je odnos do staršev in ljudi, ki so zanje skrbeli prvič. Kakovost tega odnosa vpliva na družbeni razvoj Malega v prihodnosti. Medtem se bodo otroci skozi odnose z vrstniki naučili začeti in vzdrževati socialne interakcije, reševati konflikte, vključno z menjavanjem časa igranja, kompromisov in celo barantanja. Pri tovrstni igralni dejavnosti otroci doživljajo tudi proces usklajevanja med razumevanjem, dejanjem in namenom nečesa. S to izkušnjo lahko otroci razvijejo prijateljstva, ki na koncu lahko prinesejo občutek varnosti, razen tistih iz družine. [[Povezan članek]]Spremljanje motenj v razvoju otrok
Spremljanje rasti in razvoja otrok se ne izvaja le v zdravstvenih ustanovah, kot so zdravstveni domovi, ambulante in bolnišnice, temveč tudi v vrtcih (TK). V spremljanju, ki smo ga izvajali v tem vrtčevskem okolju, so bili vključeni učitelji, starši in zdravstveni delavci. Na podlagi Uredbe ministra za zdravje št. 66 iz leta 2014 o spremljanju otrokove rasti, razvoja in motenj v razvoju se spremljanje razvoja izvaja z naslednjimi določbami:- Nadzor se izvaja vsake 3 mesece za otroke, stare od 0 do 12 mesecev
- Nadzor se izvaja vsakih 6 mesecev za otroke, stare od 12 mesecev do 72 mesecev