Za našo sposobnostjo, da prepoznamo obraz nekoga ali zavohamo aromo hrane, se skrivajo živci, ki igrajo vlogo. Ti živci so združeni v 12 lobanjskih živcev. Vsak poimenovani živec inervira ali je povezan z določenim organom. Ne samo oči in nos, lobanjski živci inervirajo tudi zobe, obraz, jezik, celo pljuča in srce. V bistvu imajo lobanjski živci dve glavni vrsti nalog, in sicer tiste, povezane z motorično in senzorično. Čutni lobanjski živci nam pomagajo vohati, videti in slišati. Medtem so motorični lobanjski živci zadolženi za pomoč pri nadzoru gibanja mišic glave in vratu. Natančneje, tukaj je razlaga za vas. 
Slika 12 Kranialni živci in njihovi ustrezni organi Glava je nadzorni center našega telesa. Poleg možganov je glava poleg hrbtenice tudi središče živčnega sistema. Skupina živcev, ki izvirajo iz glave, je znana kot lobanjski živci. V glavi je 12 lobanjskih živcev in vsak ima drugačno specifično nalogo. Ti živci so pogosto označeni tudi z rimskimi številkami, kot je spodaj. 
Trigeminalni živec oskrbuje tudi zgornje in spodnje zobe
Teh 12 lobanjskih živcev in njihove funkcije
Slika 12 Kranialni živci in njihovi ustrezni organi Glava je nadzorni center našega telesa. Poleg možganov je glava poleg hrbtenice tudi središče živčnega sistema. Skupina živcev, ki izvirajo iz glave, je znana kot lobanjski živci. V glavi je 12 lobanjskih živcev in vsak ima drugačno specifično nalogo. Ti živci so pogosto označeni tudi z rimskimi številkami, kot je spodaj. 1. I. lobanjski živec: vohalni
Vohalni živci so vključeni v vonj ali vonj. Ti živci pošiljajo informacije iz nosu v možgane o vonjavah okoli nas. Torej, če slučajno zavohate instant rezance, potem delujejo vaši vohalni živci.2. Kranialni živec II: optični
Optični živec vstopi v lobanjske živce, ki igrajo vlogo pri senzoričnih. Ker ta živec igra vlogo pri naši viziji. Ko prejmemo svetlobo od zunaj, skupaj z drugimi deli očesa, bo ta živec pomagal prenesti informacije v možgane, ki jih bodo obdelali, da bomo lahko prepoznali predmet, ki ga gledamo.3. lobanjski živec III: okulomotorični
Okulomotorični živec ima dve motorični funkciji, in sicer nadzor delovanja mišic in odziv zenice v očesu. Ta živec nadzoruje štiri od skupno šestih mišic okoli oči. Te mišice bodo vašim očem pomagale premikati in se osredotočiti na določene predmete. Okulomotorični živec pomaga tudi nadzorovati velikost zenice kot odziv na svetlobo, ki jo prejme oko.4. Kranialni živec IV: trohlearni
Trohlearni živec nadzoruje zgornjo poševno mišico, ki je odgovorna za premikanje zrkla navzdol ali ko se izbočiš in se vrneš nazaj.
Trigeminalni živec oskrbuje tudi zgornje in spodnje zobe 5. V lobanjski živec: trigeminalni
Trigeminalni živec je največji kranialni živec in ima tako motorične kot senzorične funkcije. Sam trigeminalni živec je nadalje razdeljen na tri dele, in sicer:• Oftalmični živec
Oftalmični živec je odgovoren za pošiljanje senzoričnih informacij iz zgornjega dela obraza, kot so čelo, lasišče in veke.• Maksilarni živec
Maksilarni živec igra vlogo pri prenosu senzoričnih informacij iz središča obraza, kot so lica, zgornja ustnica in nosna votlina. Maksilarija oskrbuje tudi zobe v čeljusti.• Mandibularni živec
Mandibularni živec deluje tako senzorično kot motorično. Ta živec je odgovoren za pošiljanje informacij iz ušesa, spodnje ustnice in brade. Ta živec uravnava tudi gibanje čeljusti in ušesnih mišic. Poleg tega mandibularni živec inervira tudi zobe spodnje čeljusti.6. lobanjski živec VI: abducens
Abducens živec je odgovoren za uravnavanje gibanja mišice, imenovane lateralna rektusna mišica. Ta mišica je odgovorna za gibanje oči. Postane ena od mišic, ki igrajo vlogo, ko so oči izbuljene ali bleščeče.7. lobanjski živec VII: obrazni
Tako kot trigeminalni živec ima tudi obrazni živec motorične in senzorične funkcije. Obrazni živec je sestavljen iz štirih vej, od katerih ima vsaka drugačno funkcijo, in sicer:- Gibanje mišic, da lahko izrazimo obrazne izraze
- Gibanje solznih, submaksilarnih in submandibularnih žlez
- Občutite občutek v zunanjem ušesu
- Sposobnost okušanja hrane
8. lobanjski živec VIII: vestibulokohlearni
Vestibulokohlearni živec igra vlogo pri sluhu in pomaga pri človekovem ravnovesju. Ta živec vsebuje dve komponenti, in sicer:- Vestibularni živec pomaga telesu zaznavati spremembe v položaju glave zaradi gravitacije. Nato bo telo te informacije uporabilo, da ostane v uravnoteženem položaju.
- Polžev živec, ki ljudem pomaga slišati in zaznavati vibracije zvoka.
9. Kranialni živec IX: glosofaringealni
Glosofaringealni živec je vključen v motorične in senzorične funkcije. Tukaj je razlaga:- Ko so vključeni v senzorično funkcijo, ti živci prejemajo informacije iz grla, tonzil, srednjega ušesa in zadnje strani jezika. Ta živec igra tudi vlogo pri občutkih v zadnjem delu jezika.
- Ko je vključen v motorično funkcijo, lahko ta živec uravnava gibanje mišice stilofarinksa, kar omogoča, da se grlo razširi in skrajša.
10. Kranialni živec X: vagus
Vagusni živec ima različne funkcije, od motoričnih, senzoričnih do parasimpatičnih funkcij.- Čutni del tega živca je odgovoren za občutke iz zunanjega ušesa, grla, srca in organov v želodcu.
- Motorični del tega živca je odgovoren za podporo gibanju grla in mehkega neba.
- Parasimpatični del tega živca igra vlogo pri uravnavanju srčnega utripa in inervira gladke mišice v dihalnih poteh, pljučih in prebavnem traktu.