Farmakologija je preučevanje zdravil in njihovih učinkov na živa bitja. Ta izraz prihaja iz grščine, Pharmacos kar pomeni zdravilo in Logotipi kar pomeni znanje. Da bi lahko podrobno preučili to znanost, se lahko udeležite tečaja farmacevtskih smeri. Poleg tega ima kar nekaj srednjih strokovnih šol (SMK) posebno zanimanje za farmacijo. Zaenkrat je farmakologija morda sinonim za poklic farmacevta. Pravzaprav je obseg te farmacevtske znanosti širši od stroke. Tukaj je razlaga.
Farmakološka zgodovina
Farmakologija je znanost, ki obstaja že tisočletja. Njena zgodovina je tako dolga, da je zgodovina farmakologije razdeljena na dve veliki skupini, in sicer na staro in moderno obdobje.• Farmakološka zgodovina antičnega obdobja
Zgodovina farmakologije v antičnem obdobju se začne pred letom 1700, zaznamovana z empiričnimi opazovanji ljudi o uporabi zdravil. Ta zgodovina je zapisana v Materia Medika, ki jo je sestavil Dioskorid (Pedanius). Pred tem časom so zapise o medicinski uporabi našli tudi v starodavni Kitajski in Egiptu. Nekateri starodavni farmakologi vključujejo:- Klavdij Galen (129-200 pr.n.št. ali pr.n.št.)
- Theophrastus von Hohenheim (1493-1541 pr.n.št.)
- Johann Jakob Wepfer (1620-1695 pr.n.št.)
• Zgodovina moderne farmakologije
Zgodovina sodobne farmakologije se začne v 18-19 stoletjih. To obdobje je zaznamoval začetek raziskovanja razvoja zdravil, pa tudi mesta in načina delovanja zdravil na ravni organov in tkiv. Številke, ki igrajo vlogo v zgodovini sodobne farmakologije, vključujejo:- Rudolf Buchheim (1820-1879), ki je bil ustanovitelj prve fakultete za farmacijo na svetu. Fakulteta je bila ustanovljena na univerzi Dorpat, Tartu, Estonija.
- Oswald Schmeideberg (1838-1921), eden od avtorjev prve farmakološke revije na svetu
- Bernhard Naunyn (1839-1925), ki je skupaj z Oswaldom napisal prvo farmakološko revijo na svetu
- John J. Abel (1857-1938), ameriški oče farmacije, ustanovitelj Journal of Pharmacology and Experimental Therapeutics, ki se še vedno uporablja kot referenca v svetu farmakologije.
Farmakološka veja
Poročanje iz učnega gradiva o farmakologiji, ki ga je objavilo indonezijsko ministrstvo za zdravje, lahko farmakologijo razdelimo na več vej. Vsak od njih ima drugačen pogled na razmerje med uživanjem drog v živih bitjih. Poleg obstoječega razvoja v farmakologiji obstajajo naslednje veje.1. Farmakognozija
Farmakognozija je veja farmacije, ki preučuje zdravila, pridobljena iz rastlin, mineralov in živali. Primeri rezultatov raziskav, pridobljenih iz te veje znanosti, vključujejo:- Uporaba ginka bilobe kot spodbujevalca spomina
- Česen kot antiholesterol
- Tinktura Hyperici kot antidepresiv
- Izvleček vročine nekaj kot preprečevanje migrene
2. Biofarmacevtski
Biofarmacevtska znanost preučuje oblike zdravil, ki jih telo najučinkoviteje absorbira, tako da lahko imajo zdravilni učinek. Vseh bolezni ni mogoče pozdraviti s praškom ali tabletami. Nekatere od njih je mogoče pozdraviti le z mazili, kapljicami ali celo sirupi. Nekatere vrste zdravil je mogoče shraniti tudi samo v obliki kapsul, da jih telo pravilno absorbira. Medtem pa druge vrste zdravil ne bodo učinkovite, če jih dajejo v obliki mazil. Ta veja znanosti torej obravnava obliko medicine in vrsto učinkovine, ki je najučinkovitejša za zdravljenje bolezni. Biofarmacevtska znanost bo nadalje razpravljala tudi o dostopnosti zdravil v telesu po zaužitju in njihovem vplivu na zdravje.3. Farmakokinetika
Medtem farmakokinetika preučuje reakcijo telesa na prejemanje zdravil. Zadevna reakcija je stvar:- Kako telo absorbira droge (absorpcija)
- Način, kako telo porazdeli zdravilo v organe, ki ga potrebujejo (distribucija)
- Kako telo obdeluje prihajajoče droge (presnova)
- Način, kako telo odstrani ostanke predelanih zdravilnih snovi (izločanje)